Področje hotelskega naselja Bernardin je bilo do leta 1974 ladjedelsko območje. Ladjedelstvo sodi med najstarejše gospodarske panoge na obali Istre; njegove korenine segajo vsaj v 14. stoletjem saj so iz leta 1322 ohranjeni prvi pisani viri o ladjedelnici v Piranu v statutu mesta. Od tedaj naprej se stalno pojavlja v gospodarski dejavnosti Pirančanov.
V 19. stoletju so v Piranu imeli 3 ladjedelnice, ki so jih sredi stoletja preselili pod samostan sv. Bernardina, kjer so ladjedelski mojstri izdelovali in popravljali lesene ladje: Cantiere navale di Francesco Apollonio, Cantiere Navale San Giusto di Luigi Pertot in Cantiere Navale Dapretto. Leta 1948 je večino delnic ladjedelnice San Giusto kupilo podjetje za pomorske prevoze Jadranska Slobodna plovidba z Reke. 2. decembra 1948 so ustanovili novo ladjedelnico z imenom Piranska brodogradilišta d.d., kjer so še naprej popravljali in gradili samo lesena tovorna plovila. Leta 1951 so se tri ladjedelnice na Bernardinu preoblikovale v eno, ki je po nekaj preimenovanjih in reorganizacijah, tam delovala do leta 1974, ko se je preselila v Izolo.